Lastnika majhne družinske pražarne kave v Kroměřížu – Josefa Horo, poznajo skoraj vsi njegovi kupci kot vedno pozitivno naravnanega strokovnjaka za kavo, ki zelo rad svetuje in pomaga pri izbiri ter pripravi okusne pijače. Poleg strasti do svojega poklica je gospod Hora tudi navdušen popotnik, ki se ni obotavljal odpraviti na pot za spoznavanje korenin svojega poklica. Kako so potekale poti za okusi in vonjavami kave, odkrivanje skrivnosti gojenja in praženja na njegovi „kavni poti", katere kave so v trendu in kako si jih lahko privoščite? O vsem tem smo povprašali v intervjuju.
Potovanje za kavo je verjetno drugačno od klasičnega potovanja. Kaj vas je motiviralo za pot in kako bi jo označili?
Zagotovo je bila to želja po spoznavanju, odpraviti se v kraje, kjer se naša vsakodnevna zgodba začne. Pražarno kave vodim od leta 2013 in skoraj od prvega dne je bila moja velika želja obiskati katero od plantaž in biti „zraven" že od samega začetka. Večinoma potujem z malo prtljage brez priprav in stvari rešujem vedno šele, ko jih je treba rešiti. Včasih je to morda malo škoda in takšen način potovanja zagotovo ni za vsakogar. Po drugi strani pa je to prava pustolovščina, pri kateri spoznaš ne le določeno državo, ampak tudi samega sebe.
Katere države ste že obiskali v okviru svoje „kavne poti"?
Tistih pravih kavnih držav zaenkrat ni veliko – od tistih, kjer jo gojijo, dejansko le Indija. Letos aprila bi morala biti na vrsti tudi Kenija. Kot pa vsi vemo, se aprila zaradi pandemije koronavirusa ni nikamor potovalo.
Svoje izkušnje s potovanja v Indijo delite z javnostjo prek vloga in potopisnega predavanja. Kaj občinstvo na predavanju najbolj zanima?
Na vsakem takšnem pogovoru vedno vprašam, ali si poslušalci želijo bolj kavnega ali bolj indijskega. V večini primerov se to sprevrže v neskončno razpravo, ki včasih traja tudi več kot 3 ure, na vrsto pa pridejo najrazličnejše teme. Največ vprašanj pa se vedno nanaša na življenje v Indiji in tamkajšnjo hrano. Kdor je že kdaj poskusil indijsko kuhinjo, je namreč nikoli ne pozabi. :-)
NASVET: Vas je vlog navdušil in želite o kavi ter potovanju v Indijo izvedeti več? Nadaljevanje si lahko ogledate TUKAJ.
V kakšnem duhu se večinoma odvijajo vaše nadaljnje poti za okusi kave? Kje vam je bilo do sedaj najbolj všeč?
Uživam v vsaki poti. Naj grem k partnerjem v Brno, na pogodbe v Hamburg ali Antwerpen ali na kavne delavnice v Berlin. Samo z avtomobilom letno prevozim več kot 40.000 km in do sedaj sem imel tudi to srečo, da so bili k avtomobilu vedno pridruženi še kakšni letalski izleti. Skoraj na vsaki poti srečaš zanimive ljudi, poskusiš kakšno dobro hrano in če se k temu najde še skodelica dobre kave, potem to zagotovo nima napake.
Zaradi te raznolikosti verjetno ni mogoče reči, kje mi je bilo najbolj všeč, toda pot v Indijo je bila neverjetno bogata. In potem zagotovo ne dam zamenjati obiskov Londona. Zadnja štiri leta se tja odpravim vedno novembra in v 3–4 dneh obiščem nešteto kavarn in kakšno pražarno. London je čudovito mesto in kavna kultura tam doživlja neverjeten razcvet. Brez pretiravanja lahko rečemo, da kar tam jeseni odkrijete, bo v naslednjem letu prispelo tudi k nam.
Kje vse se kava goji in kakšno tradicijo ima pri nas v Evropi?
Kava se goji v območju ekvatorialnega pasu po obodu celotnega našega planeta. Skupaj gre za več kot 50 držav sveta. Ko vam nekdo reče, da je najboljša kava italijanska ali nizozemska, s tem vedno misli na način njene priprave, ne na izvor zrna. Nekateri kavovci zorijo tudi 14 mesecev in kavne češnje ne smejo zmrzniti. To jasno izključuje vse evropske države iz krajev, primernih za gojenje kave. Sem in tja se sicer kdo poskusi gojiti kavovec tudi v naših zemljepisnih širinah, vendar v večjem obsegu to do sedaj še nikomur ni uspelo.
Domena Evropejcev tako še naprej ostaja „samo" priprava in sama konzumacija. Tukaj pa je tradicija že res velika. Prve omembe priprave kave v Evropi segajo na prelom 16. in 17. stoletja, in moram reči, da smo v teh stotinah let pitje kave pripeljali skoraj do popolnosti. To, da se kava pije veliko, verjetno nikogar ne preseneti, vendar to, da je prav kava 2. najbolj trgovana surovina na svetu (takoj za nafto), ve zaenkrat le malokdo.
Kako in v čigavi glavi se je pravzaprav rodila misel ustanoviti in voditi pražarno kave ter e-trgovino s kavo?
Kot že to biva, je bilo tudi to delo trenutka. Z družino smo vodili franšizo Oxalis in z rastjo kavne kulture pri nas so prišle od kupcev tudi zahtevnejše zahteve, ki jih ni bilo mogoče kar tako zadovoljiti. Najprej sem nagovoril eno trgovsko podjetje iz Brna. Že od začetka pa je bilo jasno, da bomo tudi tukaj podrejeni, in priti do recimo le 1 kg specifične kave ne bo sploh enostavno.
Nekega poletnega večera sem sedel s svojim prijateljem iz Ostrave, Alešem, ob žaru in mu razlagal trenutno situacijo. Aleš je velik ljubitelj kave, zato je kar tako med pogovorom predlagal, naj si naredimo lastno pražarno. V mislih sem se takrat ob tej misli nasmehnil in si rekel nekaj v smislu „tole verjetno ne bo šlo". Ko pa me je dva tedna kasneje Aleš poklical, da v Šenovu pri Havířovu, od koder izhajam, končuje s praženjem moj nekdanji poslovni partner – gospod Plšek, nisem okleval niti sekunde.
Spomnim se, da sva se takrat z Alešem srečala pri njegovih vratih in v nekaj minutah pregledala celoten obrat. Seznanila sva se z osnovno tehnologijo, ki je bila že takrat precej starejša in tudi zelo obrabljena, vendar glede na moj proračun in znanje ni bilo veliko izbire. Sledilo je intenzivno usposabljanje in dnevi, polni poskusov in napak. Gospod Plšek pa je imel z mano veliko potrpljenja, zato sva po nekaj tednih prišla do prve kave, ki je bila pripravljena za prodajo v naši trgovinici.
Kako potuje takšen pravi ljubitelj kave, kot ste vi? Vozite s seboj svojo kavo ali ne zamudite priložnosti za okušanje?
Edino, kar vozim s seboj, je lastna skodelica. Dnevno spijem 3 do 4 skodelice in zelo rad okušam ter primerjam. Tega se vedno veselim. Sem mnenja, da ne obstaja slaba kava. Obstaja le kava, ki mi ne tekne. Pijem že kave najrazličnejših okusov in najrazličnejših oblik, vendar se mi še nikoli ni zgodilo, da kave ne bi spil do konca ali odložil s tem, da se je ne da piti. Razlog za to, da si privoščiš kavo, se vedno najde in čisto vseeno je, ali je to na bencinski črpalki, v bistroju na letališču ali v imenitnem lokalu, za katerega nimaš niti primerne obleke.
Bi se spomnili kakšne kavarne ali lokala, kjer so vam postregli z najbolj okusno skodelico kave?
Zagotovo v Turčiji. Pred dvema letoma sem bil s kolegom v Izmiru izbrat nov stroj za praženje. Takoj po pristanku naju je najin vodnik odpeljal v eno restavracijo za zajtrk, kjer sem prvič poskusil pravo turško kavo. Nikoli ne bom pozabil tiste neverjetno izrazite, neverjetno grenke in hkrati noro sladke kave. Tisti dan sva jih potem spila še kakšnih šest. Pri nas se da takšna kava pripraviti tudi, saj je džezva že del nemalo čeških gospodinjstev. Nobeden od najinih poskusov pa se nikoli niti približno ni približal tistemu, kar sva takrat v Turčiji poskusila.
Na fb pražarne in e-trgovine sem naletela na fotografijo kavne stojnice, s katero se odpravljate zagotavljat osvežitev na kulturnih dogodkih. Imate kakšne priljubljene, ki se jih vsako leto veselite?
No, letos se nam je vse skupaj malo zapletlo. Po dveh napornih mesecih se to soboto, 16. 5., odpravljamo na letošnji prvi kmečki sejem pri nas v Kroměřížu. Drugače s kavo hodimo na najrazličnejša praznovanja in glasbene festivale. Te imam še posebej rad. Povezava kave in dobre glasbe je luksuzna stvar, ki me neverjetno zabava. Verjamem, da bo po glasbeno „revnem" poletju prišla izrazita in barvita jesen in da bomo vsi to kulturo morda tudi letos uživali.
Imate kakšen recept za to, kako se da v praksi združiti pitje odlične kave in prijaznost do narave?
Ekologiji smo „posvetili" celo leto 2019, ko smo uvedli priljubljene „vračljive skodelice", zagnali brezembalažni sistem, zamenjali klasične papirnate skodelice s plastičnimi pokrovčki za skodelice, ki so popolnoma razgradljive in popolnoma kompostabilne. Prav tako smo zamenjali plastične slamice in posodo za lesene. Ljudje, ki v katero koli od naših poslovalnic prinesejo lastno skodelico, imajo pri nas popust na kavo, s čimer dolgoročno prihranijo tudi nemalo denarja.
NASVET: Če bi si radi privoščili odlično kavo doma ali v pisarni, je ekološka rešitev tudi izposoja kavnega aparata. Pri min. odvzemu 2 kg kave mesečno ponuja pražarna Kroměříž možnost izposoje kavnega aparata le za 1 CZK.
Sistem vračljivih skodelic pomaga zmanjševati proizvodnjo odpadkov iz skodelic za enkratno uporabo, ki jih ni mogoče reciklirati. Je po storitvi vračljivih skodelic zanimanje?
Zanimanje je veliko. Mislim, da ljudje pristopajo k družbeni odgovornosti vedno bolj in to je samo prav. Vsaka prihranjena skodelica šteje. Nisem noben zagrizen ekološki aktivist, ampak če ne bomo našega planeta bolj spoštovali, nam bo enkrat vse to izstavil.
Kako po vaših izkušnjah običajni Čehi obvladajo pripravo kave? Kakšne napake v postopku najpogosteje delamo?
Mi Čehi smo neverjetno spreten narod in na svetu verjetno ni ničesar, česar ne bi zmogli. Dovolj je pogledati na čas nedavno minuli in šivanje mask. Mislim, da vsak od nas pozna nekoga, ki je zašil vsaj eno. Podobno je tudi s kavo. Radi si privoščimo in se ne bojimo eksperimentirati. V ospredje prihajajo filtri in moka lončki, ki odpirajo nova obzorja in okuse.
Ne mislim, da bi delali pri pripravi napake. Težava pa je pogosto čas. S tem, kako so vsi zaposleni in nenehno nekam hitijo, zanemarjajo tiste najpomembnejše vidike človeškega življenja, med katere spada tudi to, da se imamo radi. In ko se imamo radi, se pač razvajamo, igramo in uživamo v takšnih malenkostih (vključno s kavo), ki delajo naš dan boljši.
„Turku" je morda že odzvonilo... Katere druge vrste priprave kave obstajajo, ki bi jih priporočili?
Turku? Torej „češki turku"? Ta bo tukaj še dolgo po nas. Ne mine skoraj niti en dan, da v pražarno ne bi prišel nekdo s tem, da si bo privoščil „turka". In to niso le ljudje starejšega datuma rojstva. Mednje spadajo tudi študenti.
Vrst priprave je trenutno ogromno. Če pustimo ob strani že običajno razširjen espresso, je verjetno najlažji in najbolj uporabljan french press. Potem sledijo najrazličnejše vrste filtrov, kot je V60, Chemex ali klevráček. Svoje mesto si je v čeških kuhinjah pridobil tudi moka lonček in vedno bolj priljubljen aeropress.
V vaši e-trgovini ponujate trenutno 42 kav. Katera kava ali oblika priprave je vaša najljubša?
V okviru nenehnega izboljševanja samega sebe se trudim piti vse, kar spražimo. Ne vedno pa mi to uspeva, saj pražimo dnevno in teh vrst kav je res veliko. Najbolj pa si privoščim kubansko Serano Lavado, Indonezijo green ali indijski Malabar. Kar se priprave tiče, rad menjam lungo in americano.
Imate še kakšne neizpolnjene sanje? Kam bi se želeli še odpraviti (bodisi za kavo ali iz lastne pobude)?
Joj, teh je!? Kot majhen sem sanjal o Kitajski, zdaj je to glede na mojo drugo veliko strast – ameriški nogomet – New York in Cleveland. Vse to pa bo zdaj moralo nekaj časa počakati. In kar se kave tiče, bi poleg Kenije rad šel v Indonezijo in še vsaj enkrat v Indijo. Pet dni, preživetih tam, mi je brez pretiravanja spremenilo pogled na življenje.
Najlepša hvala za vaš čas in pogovor. Držimo pesti, da se vam želje izpolnijo in da vam uspeva s potovanj prinašati še druge čudovite kave ter doživetja.
Josef Hora
Lastnik majhne družinske pražarne, katere pogonsko gorivo ni le kava z vseh koncev sveta, ampak tudi strast in navdušenje za ameriški nogomet, naravo, odkrivanje in potovanja.
„S ponižnostjo, kavo in nasmehom gre vse lažje."
Vir fotografij: facebook in spletna stran Pražarne kave Kroměříž, pexels.com
Ste dobili vprašanja, ki bi jih radi v povezavi s potovanjem za kavo zastavili? Pišite nam v komentarje!
