Spomini sčasoma zbledijo, zato jih ni odveč občasno obuditi. Potovalni dnevnik je idealno orodje za beleženje doživetij s potovanj in njihovo načrtovanje.
Kaj je Potovalni dnevnik?
Izvirna beležka za zapisovanje izpolnjenih popotniških sanj. Njena zasnova je prilagojena tako, da v celoti razvija vašo domišljijo in ustvarjalnost. V dnevnik lahko pišete, rišete ali uporabite pestro paleto nalepk in etiket. Prav vam bodo prišle tudi navdihujoče misli znanih osebnosti o potovanjih ter zemljevidi sveta, Evrope in Češke.
Kdo stoji za vsem tem?
Jitka Štádlerová – avtorica projekta Korálky dní in Potovalnega dnevnika. Skoraj 20 let deluje kot predavateljica, coachinja in mentorica na področju komunikacijskih veščin, razvoja ustvarjalnosti, obvladovanja stresa in upravljanja časa. Potovanje je njen velik konjiček.
Kaj nam je Jitka razkrila o svojem projektu?
„Človeška sreča je kot vrvica, na katero nizamo majhne kroglice, majhne sreče – bolj ko so drobne in več ko jih je, večja je ta sreča,“ pravi citat Jana Wericha na vaši spletni strani. So potovanja za vas te kroglice?
Da, potovanja so tiste drobne radosti (včasih tudi večje ?) in v njih uživam. Pogosto pozabljamo, da je sreča sestavljena iz „navadnih“ prijetnih trenutkov, ki nam pravzaprav dajejo občutek zadovoljstva in harmonije. Zelo rada spoznavam vse novo in na potovanjih človek doživi marsikaj. Sploh ne gre nujno za potovanja v tujino, včasih je dovolj že sprehod po kraju, ki ga poznamo, a z očmi na stežaj odprtimi. Vesela sem, da sem „praška naplavina“ ?, nikoli se ne bom naveličala spoznavati različnih kotičkov, ki jih ima Praga, hkrati pa se vedno veselim Moravske, ki jo obožujem. Češka je čudovita, toliko je krajev, ki jih je treba obiskati. Rada pa grem tudi čez naše meje, spoznavat druge kulture, druge države, druge zgodbe.
Vsakega potovanja se veselim že med načrtovanjem, doživljam ga tukaj in zdaj, nato pa se rada (tudi z vso družino) spominjam. Dnevnik in fotografije k takšnemu obujanju spominov nedvomno sodijo.
Kaj vas je vodilo k ustvarjanju Potovalnega dnevnika in k temu, da ga ponudite drugim?
Potovalni dnevnik pišem na vsakem potovanju. Rada si beležim misli, občutke, pa tudi to, kar sem slišala, čutila in doživljala. Tega na nobeni fotografiji ne dobimo, čeprav rada in veliko fotografiram in fotografije k potovanju vsekakor sodijo. Dnevnik pa je še nekaj več. So pristna doživetja, zapisana v pravem trenutku. So naši občutki, navdih, ki smo ga pravkar dobili, in še veliko več....
Za zapiske sem uporabljala običajne zvezke in beležke, pravzaprav mi je to zadostovalo, potem pa sem začela ustvarjati dnevnike (pisane in fotoknjige) za svoje otroke in nato še za otroke svojih znancev. Ko smo kam šli, sem jim naredila dnevnik neposredno za tisto državo in za njihovo starost. Minilo je že dobrih 8 let, odkar je nastal prvi takšen dnevnik.
In potem sem si ustvarila dnevnik zase. V njem je bilo nekaj več, in sicer vprašanja. Takrat precej vprašanj, ki vas pogosto prisilijo, da na stvari pogledate z drugega zornega kota. Zahvaljujoč njim spoznavam tudi tisto, česar bi sicer ne opazila. Dnevnik sem nato dala prosto na voljo za prenos in se je izkazal za uspešnega. Nekaterim so bila vprašanja zelo všeč, nekateri so trdili, da jih ne potrebujejo, in tako je nastal kompromis. V dnevniku je ostalo 8 vprašanj, ki lahko pomagajo pri zapiskih, druga vprašanja pa bodo samostojno kot karte – Vprašanja za na pot, katerih izdajo bomo morda ujeli še pred glavno sezono.
In zakaj sem ga izdala? Imeti lasten dnevnik za potovanja je navsezadnje izziv in te imam rada. ? Naredila sem ga tako, da je res praktičen, a hkrati neobvezujoč. Poleg omenjenih vprašanj v njem najdete na primer tudi misli slavnih in njihov pogled na potovanja. Celoten dnevnik je razdeljen na tri dele, tako da lahko v njem potovanje ne le beležite, ampak ga tudi načrtujete ali naknadno ocenite. Uporabite ga lahko za eno veliko potovanje, pa tudi za beleženje vrste manjših izletov – na primer za celo leto.
Se vam zdi pomembno beležiti doživetja s potovanj? Ali ni dovolj, da si jih preprosto zapomnimo?
Naš spomin žal ni popoln. Pogosto nas lahko celo vara, preprosto si zapomnimo nekaj drugega, kot smo doživeli. Sčasoma tudi spomini zbledijo, zato je lepo, če jih zapišemo, če želimo, da ostanejo pristni. Kaj smo čutili, zaznavali, kaj smo morda o sebi na potovanjih odkrili. Poleg tega lahko v dnevnik tudi narišete slike, prilepite vstopnice, letalske vozovnice ali karkoli, kar želite ohraniti. Jaz na primer uporabljam žige, lepim zanimive zemljevide. Pogosto si zabeležim tudi kontakte, nasvete za naslednjič in na primer to, kje mi je teknil sladoled in podobno. Veliko je stvari, za katere lahko dnevnik uporabite.
Razlogov, zakaj pisati dnevnik, je veliko več, prav tako možnosti, kako ga voditi. Navdih najdete na blogu koralkydni.cz. In ker si vsak zapiske piše drugače, smo temu prilagodili tudi naš dnevnik – je pravzaprav zelo svoboden. Prvotni načrti in prvi prototipi so bili povsem drugačni – bili so polni tabel, možnosti za pisanje seznamov itd., a po preizkusu s strani številnih popotnikov smo od tega opustili. Dnevnik je zato zasnovan tako, da si v njem vsak najde nekaj zase. Pikčasti papirji omogočajo ne le odlično vodenje vrstic, ampak nas hkrati ne omejujejo, ko želimo risati. In če potrebujemo tabelo, ni nič lažje, kot da si jo s pomočjo pik narišemo.
Je v današnjem času sodobnih tehnologij, blogov in statusov na družbenih omrežjih sploh še privlačno karkoli zapisovati ročno?
Vsekakor. Papir in svinčnik imamo lahko pri roki kjerkoli. Nismo odvisni od elektrike in tehnologij. Ročno napisani zapiski nam poleg tega dani trenutek tudi fiksirajo v spomin, znova se ga spominjamo. To je tudi eden od nasvetov za učenje. Le pisati je treba čitljivo. ? In jaz rada delam tudi drobne risbice, nič zapletenega, samo takšno „čečkanje“. Imam pa prijatelja, katerega dnevniki so skoraj umetniška dela. Preprosto je odvisno od nas, kako ga bomo zasnovali.
Kakšni so dosedanji odzivi na Potovalni dnevnik?
Večinoma najprej pritegne grafika, za kar sem vesela. Maruška Brogowski je opravila odlično delo. Dnevnik je lep na pogled, a nas grafika hkrati ne omejuje, zato si lahko dnevnik oblikujemo po svoje, lahko vanj rišemo, lepimo, ustvarjamo tabele... Cilj je bil ustvariti navdihujoč dnevnik, tako da nas spodbuja k zapiskom, in če bomo želeli, morda še k čemur drugemu – samopoznavanju in ustvarjalnosti. Zato vsebuje še tri strani nalepk, ki jih lahko uporabimo po mili volji.
Odzivi najpogosteje letijo prav na te tri stvari – torej zelo dobra izdelava, namenskost in preprostost ter praktični dodatki (nalepke in vprašanja). Pozitivne povratne informacije me seveda zelo veselijo.
Za konec nam prosim podarite še malo navdiha – o čem govori zadnji zapis v vašem dnevniku in kam se odpravljate naslednjič?
Zadnji zapiski so s Češke. Eden je o tem, kako čudovito so dišali cvetovi limoninega drevesa v rastlinjaku v Veltrusih. Drugi obuja spomin na nedavni dan odprtih vrat Rudolfina in YMCA, in ker so nas vodili odlični vodniki, imam tam polno zanimivih stvari, tako o arhitekturi obeh stavb kot o ljudeh, ki so v teh prostorih ustvarjali, pa tudi na primer zabavno zgodbo, kako je češka lenoba rešila eno odlično umetniško znamenitost. Tega na fotografijah preprosto ni mogoče ujeti.
Že se veselim poletnih počitnic, letos imamo načrtovano raziskovalno potovanje – odpravili se bomo v Slovenijo, nato pa se bomo vračali čez Koroško.
Hvala za vaš čas in želim vam še veliko srečnih potovanj!
Potovalnemu dnevniku se nismo mogli upreti niti mi, zato se lahko kmalu veselite naše temeljite recenzije.
Kaj pa vi? Beležite svoja doživetja ali se zanašate na tehnologijo oziroma lasten spomin? :-)
