7. januar 2019
4 min branja
Veličastne gore Tian Shan s zasneženimi vrhovi, modrikasta ledeniška jezera, planote in jurte kot v Mongoliji ter ogromne črede jakov. Vse to ustvarja edinstveno vzdušje Kirgizistana – države, ki jo je National Geographic izbral za top destinacijo za leto 2019. Ste o tej gorski deželi še komaj kaj slišali? Nič hudega, tukaj smo, da vam jo predstavimo. Kirgizistan leži v srednji Aziji in njegov največji del meji na Kitajsko in Kazahstan. Je približno dvakrat in pol večji od Češke, vendar gostota prebivalstva znaša le 26 prebivalcev na km2. In kirgiška kultura? Ta se prepleta z ruskim in kitajskim vplivom. Čeprav ta država leži več kot pet tisoč petsto kilometrov stran od naše domovine, lahko s Turkish Airlines do glavnega mesta Biškek pridete le z enim prestopom. V državi poleg tega ne velja vizumska obveznost, kar vam načrtovanje potovanja še olajša. Bodite pozorni le, če nameravate obiskati kraje blizu meja – tam je večinoma potrebno dovoljenje, ki pa ga dobite na kraju samem. Z eno stvarjo ste lahko prepričani – izleta v Kirgizistan ne boste kar tako pozabili. Čeprav so nekateri kraji že pod vplivom turizma, jih je še vedno razmeroma malo. Bolj ko se boste podali v gore, pogosteje boste doživeli dneve, ko ne boste srečali žive duše, ali pa boste naleteli na domačine, ki vas bodo povabili k sebi domov ali v jurto in vam ponudili sveže pečen kruh, okusen čaj in morda tudi kumis – kiselkasto pijačo iz fermentiranega kobiljega mleka. (Priznam, da slednje ni ravno na vrhu lestvice največjih dobrot, a je lokalna „delikatesa“, ki jo je vredno vsaj poskusiti... Seveda, če ne želite užaliti gostitelja.) Toliko za kratek uvod. Zdaj o Kirgizistanu že nekaj veste in zagotovo vas zanima, kaj se tam da videti. Lahko se torej skupaj podamo na namišljeno krožno pot po zahodni polovici države – iz Biškeka okoli jezera Issyk-Kul, ob kitajski meji do jezera Kel-Suu in nazadnje preko Naryna nazaj v glavno mesto. Ala Archa
Ta narodni park je oddaljen le približno uro od Biškeka, vendar to nič ne zmanjša njegove lepote. Tudi tukaj boste uživali v naravi na polno. Res je, da zaradi lahke dostopnosti sem prihaja precej turistov in domačinov, vendar večina uporablja eno glavno pot, zato ko se boste odpravili na bolj oddaljene kraje, bo ljudi manj. Poleg tega srečanje z domačini ni nujno slaba stvar – morda boste naleteli celo na razkošno kirgiško poroko.Rdeči kanjoni Kok Moynok
Če se boste peljali iz Biškeka do jezera Issyk-Kul, razmislite o postanku v dolini reke Ču, kjer se nahajajo čudovite formacije Kok Moynok. Če želite uživati v razgledu nanje z višine, izbirajte pot previdno. Te „skalne“ formacije so v resnici iz sipke zemlje in plezanje navzgor, medtem ko se zemlja pod vami seseda, ni nobena šala. Ko pa enkrat splezate na vrh, vas nagrada ne bo zaobšla – odprl se vam bo pogled na valovito pokrajino v vseh odtenkih rjave in oranžne, ki ponekod prehajajo celo v rdečo. Nasvet: Če se odločite obiskati formacije na območju Kok Moynok, ne pozabite s seboj vzeti zadostne zaloge pijače! Voda v reki ni pitna in v sicer sušni pokrajini vode ne boste mogli dotočiti.Nebesna dolina Jeti-Oguz
Po aklimatizacijskem postanku ob jezeru Issyk-Kul ste pripravljeni na odhod v gore. Kirgiška narava jemlje dih in glede na nizko poseljenost se lahko podate v bistvu v katero koli smer in ste prepričani, da vas čakajo nepozabni razgledi. Do nekaterih krajev se da priti z avtomobilom s štirikolesnim pogonom, a le peš boste odkrili osamljene kotičke neokrnjene narave. Mi smo se odpravili skozi mestece Karakol v dolino Jeti-Oguz. Na poti si lahko privoščite odcep do jezera Ala-Kul, ki leži na nadmorski višini približno 3560 metrov.Šumeča gorska reka, zeleni griči in zasneženi vrhovi gora ter črede pasajočih se konj... To je dolina Jeti-Oguz.




