Tako sem si kupil Osprey Variant 52 L – nahrbtnik, ki izgleda, kot da bi ga oblikoval Rony Plesl, če bi seveda delal v outdoor industriji. Gre za priročen (ne le) plezalni nahrbtnik s tako veliko količino funkcij, da sprva morda sploh ne boste vedeli, kako jih vse izkoristiti.
Odličen nahrbtnik za vse pogoje, predvsem pa za plezalne dejavnosti
| Prednosti | Slabosti |
|---|---|
| + majhna teža | - samo en dostop do glavnega predala |
| + penast hrbtni del za udobje tudi na daljših turah | - hrbtišče ni nastavljivo (meni to ne moti, a nekdo bi to lahko štel za pomanjkljivost) |
| + veliko število plezalnih funkcij | - manjka dežna prevleka |
| + žep za dereze iz zelo trpežnega materiala | - višja nabavna cena |
| + dizajn vam bo pristajal | - piščalka na prsnem pasu je obrnjena na glavo |
Nisem človek, ki bi se zadovoljil z malim, in Kestrel 68, ki mi visi na steni doma, je za moja večinoma dvo- do tridnevna potovanja nekoliko preveč robusten. Kestrel poleg tega nima sredinskih kompresijskih trakov, ki bi v primeru polovične napolnjenosti stisnili notranji prostor, zato sem se odločil, da preizkusim nekaj malce manjšega, bolj usmerjenega na gibanje po vertikali, in s tem tudi bolj prilagojenega za prenašanje stvari, kot so vrv, dereze, cepini, plezalke, kompleti in vsa plezalna oprema nasploh.


Nahrbtnik je resnično super lahek, čeprav je opremljen s komfortnim hrbtnim panelom s snemljivim aluminijastim okvirjem. Pri dimenzijah 74 x 34 x 28 cm tehta le 1,53 kg. To seveda ne pomeni, da če vanj naložite stvari s skupno težo 15 kg, da bo to na čaroben način absorbiral in filtriral.
Nošenje tudi popolnoma naloženega nahrbtnika si lahko precej olajšate s pravilno nastavitvijo ramenskih trakov in bočnega pasu. Zahvaljujoč temu boste večino teže nosili na bokih in po dvajsetkilometrski hoji ne boste popolnoma izčrpani. V primeru, da štejeta vsak gram, lahko bočni pas odstranite s preprostim izvlekom iz konstrukcije. Če pa boste med turo premagovali višinske metre, ni ravno dobra ideja, da se znebite bočnega pasu.
Kaj se skriva v notranjosti?
Dostop do glavnega predala se nahaja na vrhu nahrbtnika in je edina odprtina, skozi katero lahko pridete v nahrbtnik in ga polnite. Sam predal je zaprt z vrvico, za upravljanje katere zagotovo ne potrebujete priročnika, in kljub temu je z njo mogoče udobno manipulirati tudi v rokavicah.
Spodnjega dostopa do predala nahrbtnik nima iz razloga, ker je v sprednjem delu nameščen zunanji ojačan žep za dereze in drug material, ki pomaga ščititi enega najbolj obremenjenih delov nahrbtnika pred vremenskimi vplivi in odrgninami. Na videu in slikah tega ni dobro videti, a ko sem to funkcijo videl prvič, sem si rekel, da je le velik pametnjakovič lahko izumil žep iz blaga za dereze. Saj se bo preluknjalo! Celoten kompresijski žep je vendarle ojačan (ne vem točno s čim, morda kevlar?), dobro zaprt in dovolj odporen proti grobemu ravnanju, odlaganju na kamenje in drugim manjšim nezgodam, ki se lahko pripetijo med plezanjem ali neplezanjem.




V spodnjem delu nahrbtnika so ob obeh straneh razporejeni žepi, ki niso preveč elastični, kar je malo škoda, saj če nahrbtnik napolnite do konca, vanje verjetno ne boste več ničesar dali. In ko rečem nič, to pomeni, da se tja ne prilega več niti prst, kaj šele steklenica z vodo. To rešujem tako, da če v že omenjenem velikem žepu nimam derez ali drugega obsežnejšega materiala, steklenico dam tja. Tam je navsezadnje dovolj prostora in steklenica ne bo padla ven, ker se celoten žep lahko zategne s pomočjo kompresijskih trakov, ki hkrati stisnejo celoten zgornji del nahrbtnika – zelo dobra pogruntavščina.


Pasovi in zanke...
Na bočnem pasu boste našli super zanke, ki so v bistvu enake tistim na plezalnem pasu. Če torej plezate z nahrbtnikom in imate na sebi plezalni pas, verjetno dobro veste, da vas bočni pas (če ga imate zapetega) večinoma ovira pri jemanju opreme. Variant 52 ima na vsaki strani eno zanko, na katero lahko daste dovolj materiala. Potem samo zategnete pas, da te teže ne nosite le na ramenih in vas ne prevrača kot sončnico, in že plezate kot kralji.
Dodatni dve zanki bosta služili za vpetje nahrbtnika v stojišče, kar je prav tako precej praktično, saj ena zanka, ki je večinoma zadaj pri pokrovu, ni grajena za takšno nosilnost nahrbtnika in bi se lahko strgala. Nahrbtnik bi vam tako v boljšem primeru padel tik pod steno, v slabšem primeru pa vse do dna doline. Za vpetje nahrbtnika v stojišče morate imeti lastne vponke in ustrezno podaljšanje preko pomožnih vrvic, sicer boste v te tri zanke gledali kot krt v hlačke. Čeprav je nahrbtnik udoben, sedeti tudi le pol ure v stojišču s tovorom, ki se bliža 15 kg, in čakati na prijatelja, da spleza za vami, ni ravno udobno, prej nasprotno. Torej pazite na to.

Na bočnem pasu bi kdo morda pogrešal žep za malenkosti, ki ga nekateri modeli imajo. Osebno se mi zdi nepotreben, saj si mobilni telefon dam v žep hlač, ključe obesim na majhno vponko v zgornjem žepu pokrova, tako da jih nikoli ne izgubim, in nož? No, če sem pravi gozdar, bom verjetno imel nož neposredno na pasu tudi z brusilnikom.
...in drugi trakovi in zanke
Super je tudi trak za vrv, ki ga prevržete čez zaprt pokrov – FlapJacket™. Vrv vam tako ne bo padla ven niti v primeru, da ste že prej odpeli zgornji pokrov. Proste konce vrvi lahko pospravite za zgornje kompresijske trakove s fiksirnimi manšetami, tako da se vam ne bodo popustili in bodo držali kot pribiti. Če s seboj ne vozite vrvi, ampak morda le navadno podlogo za spanje, jo lahko daste tudi tja, saj nahrbtnik ne razpolaga z nobenimi trakovi za podloge. Človek si pa zna tudi s tem pomagati sam. :)
Če imate pritrjen tudi zgornji pokrov, bo malo težav s tem, da pokrov ne bo sedel na nahrbtnik in bo rahlo štrlel. To se da prav tako precej enostavno rešiti tako, da popustite trakove, ki držijo pokrov ob telesu nahrbtnika, in tako pravzaprav celoten pokrov le dvignete. Nič se ne bo upogibalo ali s silo težko zategovalo.
Glavni kompresijski trakovi so poleg tega dovolj dolgi, tako da je videti, da je proizvajalec s to varianto uporabe očitno računal. Če ste seveda esteti najvišje kategorije, vam to verjetno ne bo preveč všeč, saj nezaprt pokrov, pod katerim je podloga, ne deluje ravno estetsko. Prav tako je treba paziti na to, da se pri malo nepazljivosti ne zataknete (na vlaku za kljuko ali karkoli drugega, kar štrli na poti) in se vam kaj ne utrga.



Osprey Variant je s vodo prijatelj
V nahrbtniku je nameščen žep za vodni mehur in pri pokrovu je tudi odprtina za napeljavo cevke. Ko imam popolnoma naložen nahrbtnik, se mi je obneslo, da svoj Camelbak dam na vrh vseh stvari in ga ne tlačim za vsako ceno v pripadajoč žep. Ko namreč hodite več ur in popijete celotno vsebino, morate pri naslednjem polnjenju vse zapleteno jemati ven, da spet vstavite vodni mehur, kar je včasih prava mora. V moji režiji je manipulacija lažja, nič me med potjo ne hladi po hrbtu in nimam niti skrbi, da bi mi vodni mehur pod velikim pritiskom počil in polil vsebino celotnega nahrbtnika. In ko vso vodo popijem, jo lahko tudi enostavno in hitro dopolnim.
En majhen minus ima nahrbtnik za to, da nima integrirane dežne prevleke, zato si jo bodo tisti, ki brez nje ne morejo živeti, morali dokupiti posebej. Nahrbtnik je sicer izdelan iz trpežnih materialov (210D nylon shadow box in 210D high tenacity nylon), jaz pa sem med izletom v Jesenike, Beskydy in na Veliko Fatro raje uporabil prevleko iz Kestrela. Moral sem jo sicer zategniti, ker je med obema nahrbtnikoma precej velika razlika v velikosti. Lahko bi šel seveda tudi brez prevleke, a nisem hotel tvegati, da mi stvari premočijo, in po večurni turi v dežju hoditi iz mokrega v mokro le zato, ker sem eno stvar prepustil naključju.
Barve, barve, barvice
Kar se tiče izgleda in barve, me je osebno bolj navdušila kombinacija črne in modre, a niti tista rdeče-oranžna varianta ni za odmet. Vendar pa je bolj praktična črna, ki je tudi v realnosti enako temna kot na sliki. Ko se nahrbtnik umaže, ni tako boleče, kot imeti na rdečem nahrbtniku madeže od trave ali mahu/lišajev.
Če z nahrbtnikom plezate ali hodite po gorah aktivno (pogosto in redno), se bo umazal, hočete ali ne – tu ga odložite, tam se naslonite, na vlaku ga daste na tla ali se z njim stlačite v avtobus. Čeprav v njem "le" plezate, se bo na njem kmalu poznalo. Prednost pa je, da se ob umazaniji da dobro očistiti. Jaz osebno uporabljam čistilni sprej za outdoor oblačila ali klasično mlačno vodo z malo mila in gobico ali krpo.
Kakšne so torej prednosti in slabosti?
Verjetno je nepotrebno navajati stvari, ki jih ima nahrbtnik skupne s kopico drugih modelov, kot da ima prostor za vodni mehur, integrirano piščalko na prsnem pasu, ojačan tritočkovni sistem, vrsto zank in žepov za pritrditev ali shranjevanje materiala, ali da ima kup trakov za nastavitev skoraj česarkoli. Jaz sem s tem nahrbtnikom izjemno zadovoljen.
V njega spravim vse, kar potrebujem, in hrbet me od njega ni bolel niti po več kot petdesetkilometrskem prečenju Velike Fatre, niti od plezanja na Slovaškem. Velikost 52 litrov je zadostna tako za enodnevne izlete, kot za večdnevne izlete ali ture. Je super partner in dobra naložba v opremo, ki se vam bo povrnila, in ne le v obliki mnogih edinstvenih življenjskih izkušenj.
Avtor: Honza Kaděra
foto: ospreyeurope.com, instagram Osprey